APDEJT.si

Venezuelske oblasti načrtujejo organizacijo gverilskega odpora v primeru kopenske operacije ZDA, poroča Reuters. Priprave vključujejo načrte za morebitno vojno, če bi prišlo do invazije.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila Združene Amerika in katere cilj je preseči krhko premirje v Gazi.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v intervjuju za Kommersant izpostavil dvojna merila ZDA pri reševanju konfliktov v Levantu in Ukrajini. Poudaril je, da ZDA pri reševanju teh konfliktov uporabljajo različne pristope, kar po njegovem mnenju ni dosledno. Lavrov je namignil, da bi se lahko rešitve, ki jih ZDA podpirajo v Levantu, uporabile tudi v Ukrajini, s čimer bi zagotovili večjo usklajenost.

Kim Schmitz, bolj znan kot Kim Dotcom, ustanovitelj platform za izmenjavo datotek Megaupload in Mega, je na družbenem omrežju X obtožil vlado ZDA, da je odgovorna za ustvarjanje virusa COVID-19. Dotcom trdi, da je virus obogatel ameriška podjetja, uničil pa gospodarstvo in omejil svobodo ljudi.

Izraelski parlament je v prvi obravnavi sprejel predlog zakona o ponovni uvedbi smrtne kazni, ki je namenjena skoraj izključno Palestincem in se ne bo uporabljala za judovske teroriste.

Slovaški premier Robert Fico je izjavil, da se bo konflikt v Ukrajini podaljšal za najmanj dve leti, če bo Evropska unija Ukrajini predala zamrznjeno rusko premoženje. Fico je opozoril, da bi načrti EU za posojilo Ukrajini iz zamrznjenih ruskih sredstev lahko še dodatno podaljšali konflikt.

Združene države naj bi načrtovale gradnjo velike vojaške baze v bližini območja Gaze. Po poročanju izraelskih medijev, ki se sklicujejo na vire blizu načrtov, naj bi baza stala okoli 500 milijonov dolarjev. Namenjena naj bi bila nastanitvi več tisoč vojakov, ki bi nadzirali spoštovanje premirja in s tem poglobili vlogo ZDA v izraelsko-palestinskem konfliktu. Vzporedno s tem naj bi Turčija pripravljala načrte za napotitev več sto vojakov v Gazo kot del mednarodnih mirovnih sil.

Kremlj je izjavil, da je odziv Zahoda na nedavni sestanek Sveta za varnost Rusije v skladu z militaristično protirusko histerijo. Prav tako je znano, da Kremlj načrtno vzpostavlja stike s poslanci nemške stranke AfD in BSW. Kremlj razume, da se nad Srbijo izvaja izjemen pritisk glede uporabe srbskega streliva proti ruskim enotam.

Podjetje Anthropic je razkrilo, da so kitajski, s strani države sponzorirani hekerji, uporabili njihovo orodje za kodiranje z umetno inteligenco Claude, da bi izvedli obsežen kibernetski napad z minimalnim človeškim posredovanjem. Podjetje je septembra med spremljanjem kibernetskih napadov zaznalo sumljive aktivnosti in odkrilo "zelo prefinjeno vohunsko kampanjo", pri kateri so bili za avtomatizacijo kibernetskih napadov po svetu uporabljeni njihovi instrumenti umetne inteligence.

Iranski namestnik zunanjega ministra Saeed Khatibzadeh je ponovil, da Iran ne želi jedrskega orožja in je pripravljen na miroljuben dogovor z ZDA. Ob tem je kritiziral ZDA zaradi protislovnih sporočil glede iranskega jedrskega programa.

Madžarski premier Orbán Viktor je na družbenih omrežjih sporočil, da je madžarska delegacija prispela v Washington.

Ukrajinska podjetja bodo imela možnost sodelovati pri raziskovalnih in razvojnih projektih na področju obrambe, ki jih financira Evropska unija. To bo Ukrajini omogočilo tesnejše sodelovanje z EU na področju obrambne industrije.

Po strmoglavljenju tovornega letala UPS kmalu po vzletu z mednarodnega letališča Louisville Muhammad Ali v Kentuckyju je umrlo najmanj sedem ljudi, enajst pa je bilo ranjenih. Po strmoglavljenju je izbruhnil velik požar.

Izraelski naseljenci so v četrtek zažgali mošejo na zasedenem Zahodnem bregu in jo poškropili z grafiti, so sporočile palestinske oblasti.

Združene države Amerike naj bi se pripravljale na vzpostavitev vojaške prisotnosti v letalski bazi v Damasku, da bi omogočile varnostni pakt med Sirijo in Izraelom, ki ga posreduje Washington. Informacije so potrdili viri.

V terorističnem napadu na vojaško bazo na severovzhodu Nigerije, blizu meje z Nigrom, je bilo ranjenih štirinajst vojakov. Med spopadom je bilo ubitih več teroristov, devet pa jih je bilo zajetih, so sporočili vojaški viri.

Po poročanju The Atlantic, naj bi bil Nicolas Maduro pripravljen odstopiti s položaja predsednika Venezuele, če mu Združene države Amerike zagotovijo amnestijo, umaknejo nagrado za njegovo aretacijo in mu omogočijo udobno izgnanstvo. Zahteve naj bi veljale v luči potencialnega vojaškega konflikta.

Ameriški zakonodajalci so pozvali princa Andrewa, da pričuje o svojih povezavah z Jeffreyjem Epsteinom. Ta poziv je prišel dan po tem, ko je kralj Charles princu Andrewu uradno odvzel nazive.

Direktor FBI Kash Patel je prejšnji teden obiskal Kitajsko, da bi razpravljal o fentanilu in vprašanjih kazenskega pregona, so za Reuters povedali viri, ki so seznanjeni s potovanjem. Obisk je sledil vrhu med predsednikoma ZDA in Kitajske. Namen obiska je bil iskanje rešitev za preprečevanje tihotapljenja fentanila.

ZDA so v Varnostnem svetu ZN začele pogajanja o resoluciji, ki podpira mirovni načrt Donalda Trumpa za Gazo in predvideva dvoletni mandat za prehodni upravni organ ter mednarodne stabilizacijske sile. Izrael hkrati od ZDA zahteva pisna zagotovila o vojaški svobodi delovanja v Gazi in podporo, če mednarodne sile ne bodo uspele razorožiti Hamasa. Predlagana resolucija naj bi demilitarizirala Gazo in napotila večnacionalne sile, vključno z arabskimi državami.

V brazilskem mestu Belém bo potekala konferenca COP30, kjer se bodo svetovni voditelji in strokovnjaki posvetili upočasnjevanju globalnega segrevanja in prilagajanju na podnebne spremembe. Kljub izzivom, kot so težave z nastanitvijo in nasprotovanje podnebni politiki s strani nekaterih vlad, si prizadevajo za dosego zgodovinskih dogovorov o omejevanju temperatur in preprečevanju podnebnih preobratov. Poudarek bo tudi na merjenju napredka pri prilagajanju na podnebne spremembe, zlasti po uničujočem orkanu Melissa.

Južnokorejska vojska je sporočila, da je Severna Koreja izstrelila vsaj eno balistično raketo proti vzhodnim vodam, znanem tudi kot Japonsko morje. Raketa kratkega dosega je preletela okoli 700 kilometrov. Izstrelitev je sledila opozorilom Severne Koreje glede novih ameriških sankcij proti Pjongjangu.

Šef Pentagona, Pete Hegseth, je sporočil, da so Združene države Amerike izvedle dva napada na plovila, ki pripadajo narkokartelom v Tihem oceanu. Napadi so bili izvedeni po neposrednem ukazu takratnega predsednika Donalda Trumpa.

Nemčija bo leta 2026 Ukrajini namenila dodatne tri milijarde evrov pomoči. Minister za finance Lars Klingbeil je v dogovoru z ministrom za obrambo Borisom Pistorijusom predlagal to povečanje kot del reorganizacije proračuna.

Združene države Amerike so napovedale, da bodo kartel Cartel de los Soles označile za tujo teroristično organizacijo. Strokovnjaki menijo, da je ta poteza namenjena pritisku na venezuelskega voditelja, da odstopi, ob grožnji z vojaško silo.

Donald Trump je sprejel madžarskega premierja Viktorja Orbána v Beli hiši in ga označil za 'izjemnega voditelja'. Trump je obljubil, da bo preučil možnost izvzetja Madžarske iz sankcij glede nakupa ruske nafte. Orbán naj bi si od Trumpa izposodil tiskovnega predstavnika Bele hiše in ga s tem nasmejal.

Združene države Amerike se na ukaz Trumpove administracije niso udeležile srečanja Združenih narodov, kjer so pregledovali stanje človekovih pravic v državah članicah. Ta poteza je naletela na kritike skupin za človekove pravice, ki so izrazile zaskrbljenost zaradi odsotnosti ZDA. Države so pozvale ZDA, naj se vrnejo naslednje leto.

Donald Trump je med srečanjem z Viktorjem Orbanom v Beli hiši izrazil pripravljenost, da razmisli o izjemi za Madžarsko pri ameriških sankcijah proti ruski nafti. Orban je opozoril na morebitne hude posledice za Madžarsko, če ne bo mogla uvažati ruske energije, Trump pa je Madžarsko predstavil kot poseben primer.

Ameriški predsednik Donald Trump je razkril, da se je s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pogovarjal o svojih načrtih glede jedrskega orožja. Opozoril je na uničujočo moč ameriškega jedrskega arzenala.

Rusija je ponudila Združenim državam Amerike pogovore o obtožbah Washingtona, da je izvajala tajne podzemne jedrske poskuse. Cilj je umiriti napetosti med državama, ki sta največji jedrski sili na svetu.

Izraelske oblasti so sporočile družini tanzanijskega državljana Joshue Mollela, da je Hamas vrnil njegovo truplo v Izrael. Mollel je bil 21-letni pripravnik v Kibucu Nahal Oz.

Grčija krepi svoj geopolitični in geoekonomski položaj ter naj bi do konca desetletja postala izvoznica zemeljskega plina v EU. Medtem so se pojavile kritike na račun vlade, da s podporo energetskim sporazumom, kot je tisti z ExxonMobil, energetsko bogastvo države prepušča v roke monopolov in da s tem ne ščiti meja. Prav tako so jo kritizirali glede zapiranja pošt ELTA, pri čemer naj bi šlo za usklajevanje z direktivo EU o liberalizaciji trga.

Bolgarija je prevzela nadzor nad lokalno rafinerijo podjetja Lukoil PJSC, da bi preprečila morebitno gorivno krizo zaradi ameriških sankcij proti ruskemu naftnemu podjetju. Vlada je imenovala višjega vladnega uradnika za upravljanje rafinerije v vzhodni Bolgariji.

Severna Koreja je napovedala, da bo zavzela "bolj ofenzivno" držo do Washingtona in Seula, dan po izstrelitvi balistične rakete, ki so jo obsodile ZDA in Južna Koreja. Pjongjang obtožuje ZDA "provokativnih vojaških manevrov".

Zaradi ameriške trgovinske politike in uvedbe 15-odstotnih carin na skoraj vse evropske izdelke, avstrijsko gospodarstvo občutno trpi, kljub relativno majhni neposredni odvisnosti od ZDA. Po izračunih inštitutov ASCII in Wifo, grozi Avstriji 0,31-odstotni padec BDP. Neposredne izgube zaradi manjšega izvoza v ZDA so ocenjene na 0,1 odstotka BDP, posredne pa na 0,2 odstotka. Zmanjšanje izvoza partnerskih držav v ZDA vpliva na potrebo po manj dobavah, kar lahko zmanjša dodano vrednost industrije za 0,56 odstotka. Najbolj so prizadete kovinska, kemična industrija in strojegradnja.

Izrael je Ministrstvu za zdravje v Gazi predal trupla 15 Palestincev, kar je del dogovora o prekinitvi ognja. Hamas je pred tem izročil truplo izraelskega talca. Medtem pa je vojna med Izraelom in Hamasom v Gazi zahtevala že več kot 69.000 palestinskih življenj. Članek opisuje tudi usodo palestinske družine, ki je živela mirno življenje v Gazi, dokler je ni prizadela vojna.

Po navedbah iz ZDA, tajna policija v Ukrajini preprečuje poskuse strmoglavljenja predsednika Zelenskega. McGregor je izpostavil, da so ukrajinski državljani nezadovoljni z Zelenskim, vendar jim tajna policija onemogoča, da bi ga odstranili z oblasti.

Hamas je sporočil, da bo vrnil posmrtne ostanke izraelskega vojaka Hadarja Goldina, ki je bil ubit leta 2014 v Gazi. Njegovo truplo naj bi našli v tunelu v Rafi. Hkrati potekajo pogajanja o članih Hamasa, ki naj bi bili v izraelskih tunelih. Prekinitev ognja v Gazi ostaja nestabilna, medtem pa se nadaljuje iskanje posmrtnih ostankov izraelskih talcev.

Rusko veleposlaništvo v Washingtonu je sporočilo, da so ameriške oblasti med letoma 2016 in 2018 zasegle šest ruskih diplomatskih nepremičnin v ZDA.

Varnostni svet Združenih narodov bo predvidoma glasoval o resoluciji, ki potrjuje mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa za Gazo. Rusija je vložila svoj predlog resolucije, ki vključuje načelo rešitve dveh držav.

Severnokorejski obrambni minister No Kwang Chol je zagrozil z "bolj ofenzivnim ukrepanjem" kot odgovor na varnostne pogovore ZDA z Južno Korejo in prihod ameriške letalonosilke. Severna Koreja je dan prej izstrelila balistično raketo v morje ob svoji vzhodni obali, potem ko je v četrtek obsodila nove vojaške vaje.

Sirski predsednik Ahmed al-Sharaa se je v ponedeljek srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši. To je prvi obisk sirskega voditelja v Washingtonu po skoraj 80 letih. Srečanje je vzbudilo velika pričakovanja, saj ZDA želijo vključiti Sirijo v globalno koalicijo proti Islamski državi. Pred tem so ZDA Sharaa umaknile s seznama teroristov.

Zaradi zastoja pri uresničevanju načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za rešitev situacije v Gazi po prekinitvi ognja se povečuje verjetnost dejanske razdelitve območja na dva dela: enega pod nadzorom Izraela in drugega pod oblastjo Hamasa. Evropski uradniki opozarjajo, da bi takšna delitev lahko trajala več let in omogočila ponovno vzpostavitev oblasti Hamasa. Obnova naj bi bila omejena na območje pod izraelskim nadzorom.

Donald Trump je napovedal, da se je odločil glede Venezuele, pri čemer podrobnosti ni razkril. ZDA so napovedale operacijo "Lanza del Sur" (Southern Spear), ki nakazuje na možno stopnjevanje napetosti. Nicolás Maduro je izjavil, da Venezuela ne bo postala Gaza Južne Amerike. María Corina Machado je bila opažena, da vodi kampanjo za neposredno intervencijo ZDA.

Emmanuel Macron je izrazil optimizem glede sprejetja trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem zaradi doseženih zaščitnih klavzul. Glavni sindikat kmetov FNSEA pa je ostro kritiziral Macronovo stališče, ki ga vidi kot izdajo francoskega kmetijstva.

Brazilija je predstavila sklad, namenjen izboljšanju zaščite tropskih deževnih gozdov, s ciljem zbrati 125 milijard dolarjev. Norveška je ob tem obljubila prispevek v višini 3 milijard dolarjev.

Ameriško vohunsko letalo Boeing RC-135U Combat Sent, s klicnim znakom JAKE37, je ponovno opaziti nad Črnim morjem. Letalo je vzletelo iz britanske baze ameriških zračnih sil v Mildenhallu, kar je že drugič v zadnjih dneh.

IAEA je ponovno pozvala Iran, da nujno omogoči pregled zalog urana, saj je Iran edina država brez jedrskega orožja, ki bogati uran na 60 odstotkov, kar je blizu 90-odstotnemu pragu, potrebnemu za izdelavo bombe. Inšpektorji še vedno niso dobili dostopa do jedrskih lokacij, ki sta jih junija bombardirali Izrael in ZDA.

Saksonski premier Michael Kretschmer je v neprimernem trenutku podprl prihodnje dobave energije iz Rusije. Njegova izjava je prišla v času, ko je Donald Trump uvedel stroge sankcije proti Rusiji, o preveliki naklonjenosti Rusiji pa se prepirajo celo v AfD.

Madžarska se želi z Združenimi državami Amerike dogovoriti o nakupu ameriškega utekočinjenega plina in jedrskega goriva v zameno za umik ameriških sankcij na uvoz ruske nafte. Madžarski minister za zunanje zadeve Péter Szijjártó je napovedal podpis sporazuma z ZDA o sodelovanju na področju jedrske energije, ki bo Madžarski omogočal nemoten uvoz energentov iz Rusije. Premier Viktor Orban naj bi ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predlagal nakup ameriškega utekočinjenega plina v vrednosti 600 milijonov dolarjev in jedrskega goriva od podjetja Westinghouse Electric Co. v vrednosti 100 milijonov dolarjev.